sobota, 18. december 2010

Tri dni, tri drzave!

Vse zaradi enega razloga. Hudicevega zrela!
Hudicevo velika zavesa slapov (vecja od Niagarske), ki ustvarja spektakularno silo, bucanje, nestete mavrice, izjemno bogato floro in favno...



Ogledala sva si jo z argentinske, pustolovske strani. S colnom (ne predstavljam si, koliko konjskih moci mora imeti motor, da ga slapovi ne povLecejo vase), sva se zapeljala v notranjost in turo koncala povsem premocena. Iz njega smo hodili kot na miss in mister mokre majcke, haha.

     


Srecala Coatije (kradljivce sendvicev), metulje, kuscarje, armadillota (bolj hiter kot izgleda), ptice, pajka velikana...

 

Celodnevna tura nama je pobrala veliko moci, zato sva se na koncu zleknila ob bazen in zagrizgla kot se spodobi.


'Do not forget passports guys,' je svetoval receptor, potem ko sva se naslednji dan odpravila na izlet. Presenetil naju je na prvem koraku, saj je brezplacen avtobus zapeljal s pricakovane poti. V brazilskem mestecu Foz de Iguazu smo zavili na zdelan kolovoz v neskoncne nasade, polja in naravo.





Bus se je naposled le spravil v pravo smer in po uri voznje sva pristala v Paragvaju (na fotografiji spodaj).
In smo se tebi nic, meni nic peljali mimo mejnega prehoda. Nihce ne nadzira NICESAR. Takoj za mejo so posajene stevilne trgovine in stanti opremljeni vecinoma s kitajsko robo. Vsiljivi prodajalci so mi pod nos strikrat pomolili brivnik. Hm.


V Brazilijo sva se vrnila pes. Ne vem ali legalno ali ilegalno (vem samo, da nisva dobila stemplja L).
Aha, pa se utaja davkov in kraja! V Braziliji se na avtobus vstopa preko sprednjih vrat. Vozniku ali sprevodniku placas karto, ta pritisne na gum, ki sprosti premikajoca se vratca, v katera je vgrajen stevec. No, tokrat je bilo tako, da nama je ustavil pri zadnjih vratih, pobral denar in ga stlacil v zep.

Sva v Pantanalu, novim pustolovscinam naproti!

XOXO Lili in Rok :)

ponedeljek, 13. december 2010

1, 2, 3, GO, GO, GO!

Upala sva, da to ne bodo zadnje besede, ki jih bova slisala!
Najprej strmo proti tlem, potem pa ob pomoci vzgona strmo v nebo!

Scemenje v jaj~~~ je nadomestil obcutek svobode.
Letis! Nad Riom! Z GTA pogledom, ki razkriva.
Ob vznozju favela Rocinha, kilometer stran bazeni in vile.
'Maybe in next life, my friend,' je v smehu dejal Robert, pilot z 20 letnimi izkusnjami hang glidinga. 'Fifty years ago there was nothing here, and look at it now. Things change fast, so we have hope,' je tekel pogovor med letom.

Trajal je cca 15 minut, nato pristanek na plazi, ob katerem bi kmalu ugotovil, ali hrano prezvecim zadosti. Ko mi je Robert odpel noge, me je cez zelodec zategnilo. Majhen rigec in... Ze sva pristala.




Kaj pa Lili? Zelodec je ocitno natrenirala v Guangzhougju :) Ali pa tudi ne. Poglejmo spodnji video (pozor na pogled na koncu).


Ja, vsi bi si zeleli daljsi posnetek, ampak je zmanjkalo memoryja, zato prilagam fotko.



Skratka, hang gliding je bila se ena nora izkusnja. O denarju ne bomo, naj ostane samo pri obcutkih in spominih...

Ker sva prezivela in je bilo vse OK, sva se mogla poklonit prijatelju Cristotu. Fant je naprej izgledal kot bi ga v zadnji rundi Street Fighta obdelala Blanca! Naposled se je pokazal v vsej svoji velicasonosti. Ni kaj, ima verjetno najlepsi razgled na Rio.



 

Ugotovila sva, zakaj ni zenskih riti. Ker sva se nastavljala soncu na odseku Ipaneme namenjene fanom z mehkejsim zapestjem.

Danes odrineva na slapove, nato Pantanal in Amazonka, zato je sledil se zadnji na easy sprehod po plazi.




LP Rokão in Lilinha

petek, 10. december 2010

Kakacabana!

Copacabana je dobesedno usrana plaza. Jaka L. v knjigi Smeh in solze pise, kako se je na njej socnil Jan P.
Verjetno se na tem smetiscu kopal ni. No, ko je pel Naj stvari so tri, je bilo verjetno drugace.

Colgate zobnapasta (skoraj neuporabljena), cevelj, izpraznjen jogurt in ostala razna navlaka, ki ji nisva namenjala posebne pozornosti, lezi na mivki. Ob cesti je povsem razkopana, nanjo pa so speljane cevi, iz katerih tece na pogled sicer cista voda, a ob stranek pusca crne lise. Skratka, fej.

 


Cristo Redentor se nama noce prikazati zaradi nizke oblacnosti, veter je neprimeren za hang gliding, zato sva riti namocila na Ipanemi, ki je super! Spila Capirinho (3 EUR., ful mocna), kupila pareo in prezala za ritami.


Zenskih ni, moske so, zato sem pizdil :) Po eni strani, ker jih ni bilo, po drugi, ker je Lili prisla na svoj racun. Nic cudnega, ce vsi bildajo v teh fitnesih (spodaj).


Zavila sva tudi v center. Ima utrip, ampak je prenatrpan. Smrdi. Zavila v cerkev, kjer je bila masa zur! Na to vizo bi morale potekati pri nas. Mame so drzale roke v zrak in ce bi muziko zamenjal za Guetto, bi mislil, da so na afterju. Haha.

 

Aja, britje. Tale je bil bolj nezen kot moja mami, ampak ni razkuzil rezilaaaa! Upam, da je to storil, ko je obdelal mene, ker sem svical, ko konj.

Na sredi lagune plava bzicno drevo, ki naju vsaj malo opominja, da se bliza bozic. Aja en tricky question: a kdo ve, zakaj v jaslih manjka Jezuscek (by Fico)?




LP Lili in Rok



sreda, 8. december 2010

Welcome to favela de Rocinha

Ne, nisva nora!
Obisk najvecje favele v JA je kot bi rekla Lucienne 'point tega showa'.
Resnicno nora zivljenjska izkusnja.

'Guys the weather is bad, do you wanna go to favela?'
Cudno sva se spogledala in v en glas dejala: 'Is it safe?'
'Yes yes, totaly,' je prepricljivo dejal Franky. 'If not I will send your mother a letter. Don't worry!'
Minuta iskrenega smeha in ze je v dvorisce hostla prikorakal. 'My name is Colin,' se je predstavil Brazilec ameriskih korenin, 'I'm working this seven years and I'm still here. The war is happening 3 hours from here in the mainland...' Pa sva sla.


Od leta '88 se Rocinha vztrajno zazira v kosmato gorovje. Ima svoje neuradne zakone, ki se jih prebivalci striktno drzijo. Ce ne, sledijo sankcije. Najhujsa se imenuje microwaving. Po urah mucenja in pretepanje te posajenega v kolobarje gum spravijo v majhno skalnato razpoko. Sledi polivanje z bencinom, vzig in microwaving.


Rocinha je posebna favela, saj je razvila svoj sistem delovanja. Banke, trgovine z zdravili, avtobusne postaje... Dezevnico zbirajo v plasticnih zbiralnikih, plin je izredno nekakovosten in brez vonja. Zaradi pogostih eksplozij je nastala sala lokalcev: 'Only when gas explodes, favela family goes to haven (by Colin). Elekricna napeljava pa je speljana povsem ilegalno. Nihce se ne sekira.




To je bilo opaziti po treh urah hoje skozi katastrofalno infrastrukturo in res nepozabni divji ulicni voznji z motorjem. Dokazov zal nimava, ker je bilo fotografiranje prenevarno.



In zakaj je Rocinha varna? 'Ker je obdana z elitnimi soseskami vplivnih ljudi. Policija si ne more privosciti, da bi pocistila obmocje,' je pojasnil Colin.


Danes smo opazili le dva oborozena 'favelcana'. Bojda se jih ponavadi opazi cca. 50.
So tudi nanje vplivali vdori policije ali se pripravljajo na nekaj velikega?

Lp iz Ipaneme

nedelja, 5. december 2010

Cancellato shock!

Po triurnem cakanju se je ob letu TP875 zavrtel rdeci 'cancellato'.
Kos pice z olivami nankrat ni vec teknil.
Sledilo je peturno stanje v vrsti.
Skoraj resila krizanko in petkrat prebrala Story (Baje si je punca od Rajka Hrvatica kupila petke v Zari, Rodman mlajsi se je porocil, Vesna Jankovic pa za boljso odpornost otroke futra z junkom in podobni novinarski presezki ...).
Strgal ruzak.
Depiliran (lol).
Jutri se pot nadaljuje.

Lp iz hotela v Benetkah.

P.S.: Strajk v Spaniji uspel, ampak leta v Barcelono in Madrid vseeno nista bila odpovedana. Hm.